Ena glavnih težav narcisa v odnosih izvira iz njegove omejene kapacitete za empatijo in intimnost. To ne velja zgolj za njihove romantične odnose, temveč za odnose na splošno. Težave, s katerimi se bo narcis srečeval v romantičnih in seksualnih odnosih, pa bodo običajno kompleksne. Narcisova okrnjena sposobnost čustvenega investiranja in ljubezni povzročata nezmožnost vzdrževanja dolgotrajnih ljubečih in intimnih odnosov (Gabbard & Crisp, 2018).
V primerih, ko narcisu vendarle uspe vzdržati dlje trajajoč romantičen odnos, pa je ta običajno karakteriziran s pomanjkanjem ljubezni, intimnosti, spolnosti in eroticizma. Prav zaradi tega se narcisi pogosto zatečejo k nezvestobi, saj služi njihovim potrebam po begu pred dolgčasom, povprečnostjo in občutkom notranje praznine. Nezvestoba je pogosto tudi odgovor na narcisovo nesposobnost združiti spolnost z ljubeznijo.
Torej, tudi če narcis lahko vzdržuje dolgotrajen romantičen odnos, takšni odnosi ne temeljijo na ljubezni in čustveni povezanosti, temveč so navadno prisotni soodvisnost, čustvena manipulacija, izkoriščanje, prekomerni nadzor nad partnerjem in igra moči.
Narcistični odnosi so na splošno kompleksni. Čeprav nekateri odražajo dinamiko, opisano v tem članku, se je potrebno upreti domnevi, da bo dinamika podobna v vseh takšnih odnosih.
Fasciniranost in idealna ljubezen
Ker narcistične osebnosti pogosto projicirajo velik del svojega notranjega sveta na druge in v svoje medosebne odnose, se v njihovih romantičnih odnosih pogosto dramatično kažejo njihovi notranji konflikti. Odnosi se pogosto začnejo z intenzivno fasciniranostjo, saj narcis projicira na svojega partnerja svojo notranjo predstavo idealnega romantičnega partnerja. S tem se zaljubi v svoj lastni ideal, ki ga vidi v partnerju.
S časoma projekcije izzvenijo in narcis pride v stik z realno sliko svojega romantičnega partnerja. Takrat običajno sledi uničenje idealizirane percepcije odnosa, razočaranje ter nezainteresiranost, kar vodi v zavrnitev njihovih romantičnih partnerjev (Gabbard & Crisp, 2018).
Običajno je zgolj vprašanje časa, kdaj se bo cikel ponovil, ter kdaj se bo narcističen posameznik podal na novo iskanje idealnega partnerja, ter s tem doživel nov neuspeh in ponovno razočaranje. Narcisa v začaranem krogu med fasciniranostjo in razočaranjem ohranja fantazija, da idealna ljubezen dejansko obstaja.
Narcisova predstava o idealni ljubezni je običajno nadvse infantilna. Takšni posamezniki pogosto iščejo nekoga, ki jih bo popolnoma sprejemal, bil zvest, jih idealizira, spoštoval, skrbel zanje, jih občudoval ter bil fokusiran popolnoma in zgolj na njih. Hkrati pa bo narcis pričakoval, da jih partner ne duši in nadzoruje.
Nadzor in narcistična zloraba
Zaradi narcisovega zavestnega ali nezavednega temeljnega strahu pred zavrnitvijo, bodo takšne osebe pogosto iskale partnerja, ki ni pretirano samostojen. Partnerjeva samostojnost in avtonomija lahko namreč pri narcisu sprožita notranje negotovosti, pomanjkanje samospoštovanja in strah pred zapuščenostjo.
Ko narcis začuti grožnjo pred zapuščenostjo, običajno poseže po praktičnem, čustvenem ali finančnemu nadzoru nad svojim romantičnim partnerjem, kar lahko privede do tako imenovane narcistične zlorabe. To lahko vključuje manipulacijo, izsiljevanje in grožnje, pri čemer želi narcis ohraniti nadzor nad odnosom. Grandiozni narcisi, na primer, pogosto izvajajo nadzor s prevlado nad svojim partnerjem in prekomerno vsiljivostjo v njihovo zasebnost.
Ogrodniczuk & Kealy (2013) sta ilustrativno opisala, da "narcistične osebnosti niso nujno prepoznane po tem, kako se počutijo, temveč glede na to kako vplivajo na počutje drugih." (str. 114). Še posebej to drži v primeru narcisovega nadzirajočega vedenja.
Odnosi brez ljubezni, intimnosti in seksualnosti
Obstajajo nekateri narcistični posamezniki, ki kljub težavam z intimnostjo vzdržujejo dolgotrajne ljubezenske odnose, kar velja predvsem za t.i. ranljive narcise. Ogrodniczuk & Kealy (2013) navajata hladnost, socialno izogibanje in izkoriščanje drugih kot glavne medosebne težave, ki jih imajo v svojih odnosih ranljivi narcisi.
Pogosto lahko opazimo, da je posameznik s tem podtipom narcizma zelo odvisen predvsem v bližnjih odnosih, kar ta podtip tudi ločuje od drugih podtipov narcizma. Zaradi svoje prekomerne odvisnosti se pogosto znajdejo v soodvisnih odnosih. Običajno imajo zelo ozek krog prijateljev ali pa imajo prijateljstva, ki niso čustveno intimna in temeljijo na medsebojnem izkoriščanju. Včasih so njihovi poklicni oziroma profesionalni odnosi edini dolgotrajni odnosi, a prav tako temeljijo na izkoriščanju, manipulaciji in objektifikaciji.
Čeprav imajo nekateri narcisi lahko stabilne in dolgotrajne ljubezenske odnose, podrobnejši pogled v dinamiko teh odnosov pogosto razkrije, da dolgotrajnost odnosa ni utemeljena na ljubezni in intimnosti, temveč na strahu narcisa pred zapustitvijo in njihovi medosebni odvisnosti. Takšni odnosi običajno niso karakterizirani z ljubeznijo in intimnostjo, temveč temeljijo predvsem na medsebojni podpori, izkoriščanju in udobju v odnosu (Kernberg, 1995).
Zaradi svoje temeljne odvisnosti se ti narcisi lahko premikajo iz enega ljubezenskega odnosa v drugega, pri čemer pa je njihova sposobnost, da bi bili daljše obdobje sami – torej brez romantičnega partnerja – okrnjena. Njihovi ljubezenski odnosi so pogosto zaznamovani s pomanjkanjem čustvene intimnosti. Svoje partnerje običajno obravnavajo kot nujno zlo in kot samoumevne.
Nekateri narcisi v svojih romantičnih odnosih kažejo pomanjkanje zanimanja za spolno intimnost in morda v seksu ne občutijo izpolnitve, veselja ali povezanosti. V svojih ljubezenskih odnosih lahko živijo življenje popolne aseksualnosti – sebe in svoje partnerje dojemajo kot objekte, pri čemer pri seksu vztrajajo zgolj zato, da izpolnjujejo to, kar dojemajo kot dolžnost. Življenje izven njihovih ljubezenskih odnosov je lahko polno nezvestobe in seksualne impulzivnosti ter s tem bistveno drugačno od tistega znotraj partnerskega odnosa. Pogosto pa vidimo tudi, da je njihovo življenje lahko popolnoma oropano spolnosti, strasti in eroticizma, medtem ko vso svojo čustveno investicijo usmerjajo v doseganje poklicnega uspeha.
Narcisova nesposobnost združevanja ljubezni in seksa
Seks uničuje ljubezen in ljubezen uničuje seks
Narcisi pogosto uporabljajo seks kot sredstvo za zadovoljevanje svojih narcističnih potreb po potrditvi in priznanju. Zato so njihove seksualne izkušnje pogosto plod zaljubljenosti in dojemanja druge osebe kot ideala. Narcis se tako identificira z idealom s pomočjo seksualnosti.
Takoj, ko je narcisova percepcija romantičnega partnerja zamajana, na primer v dolgotrajnih ljubezenskih odnosih, in partnerja ni več mogoče videti kot idealnega, torej kot predmet zadovoljevanja potreb narcisa, se pogosto zgodi, da narcis izgubi zanimanje za seks. Seks tako postane povprečen, dolgočasen, neizpolnjujoč. Vzbuja lahko občutke rutine ali vsakdanjega opravka (Diamond et al., 2022).
Za narcisa seksualnost uničuje ljubezen, medtem ko ljubezen uničuje seksualnost, eroticizem in strast. Narcistična oseba bo imela težave pri združevanju spolne in erotične strasti z dolgotrajnim romantičnim odnosom, ki temelji na vzajemni zavezanosti in emocionalni intimnosti.
Prav zato bodo narcisi, ki morda imajo dolgotrajne romantične odnose – na primer visoko-funkcionalni narcisi ali tisti z manj hudo narcistično patologijo – v svojih romantičnih odnosih običajno občutili aseksualnost ali druge oblike težav s seksualnostjo. Pri tem ni neobičajno, da narcistični posamezniki, ki imajo morda težave s seksualnostjo znotraj svojih romantičnih odnosov, teh nimajo izven njih. Še več, vključujejo se lahko v več izključno seksualnih odnosov, ki so lahko tudi impulzivni.
Nezvestoba: beg pred občutkom dolgčasa in iskanje idealnega
Za narcisa nezvestoba pogosto predstavlja poskus pridobitve potrditve, priznanja in iskanja ideala izven svojih dolgoročnih romantičnih odnosov, saj imajo tega pogosto za dolgočasnega, povprečnega, omejujočega, zadušljivega, zastarelega in neizpolnjujočega.
Brez vznemirjenja, ki jim ga ponuja nezvestoba, se notranjemu občutku dolgčasa, ki ga projicirajo v svoje romantične odnose, običajno pridruži občutek praznine, povprečnosti in nesmiselnosti.
Prav tako lahko skozi nezvestobo pri življenju ohranjajo fantazijo o tem, da bodo nekoč nekje našli idealnega partnerja, pri čemer se ne zavedajo, da gre zgolj za fantazijo, ki izvira globoko znotraj njih samih. Kljub temu da svoje romantične odnose morda smatrajo za neizpolnjujoče, zaradi strahu pred zapuščenostjo, osamo in samoto, v njih pogosto vztrajajo, kar kaže na njihovo temeljno odvisnost od odnosov.
Nezvestoba narcisov in njihovi vzporedni seksualni odnosi so način njihovega spopadanja z občutki dolgočasja, povprečnosti, ujetosti in omejenosti v njihovem romantičnem odnosu. S tem jih ščitijo pred depresijo, ki se običajno pojavi v primerih, ko ti obrambni mehanizmi niso mogoči.
Občutek dolgočasja lahko izzove občutke mrtvila ali neobstoja, pri čemer jim nezvestoba omogoča, da se še naprej počutijo žive. Prav tako jim pomaga ohraniti lažno percepcijo, da s tem, ko vztrajajo v dolgoročni vezi, ne izgubljajo priložnosti za druge odnose (Diamond et al., 2022). S tem ohranjajo nezavedno fantazijo, upanje in sanje, da tam nekje zunaj obstaja možnost boljšega življenja in idealnejših odnosov. Zaradi večnega zasledovanja nezavedne fantazije pogosto ostanejo sami ali v odnosih, kjer so izkoriščani.
Infantilnost narcisove ljubezni
Nekatere razloge za pomanjkanje eroticizma, strasti in seksualnosti v narcisovih dolgotrajnih romantičnih odnosih lahko iščemo tudi v njihovem predvsem nezavednem dojemanju ljubezni in intimnosti. V ljubezenskih odnosih narcistični posamezniki ne bodo emocionalno investirani kot zrele odrasle osebe – takšne, ki tudi same dojemajo drugega človeka kot odraslega in zrelega – temveč bodo odnose uporabljali kot vzvod za zadovoljitev svojih zgodnjih neizpolnjenih potreb.
To pogosto pomeni, da bodo v partnerju iskali ljubezen starša namesto ljubezni zrelega romantičnega partnerja. Takšna vrsta infantilne ljubezni narcistični osebi omogoča občutek tega, da zanjo nekdo skrbi, jo občuduje, priznava in vidi. Romantični odnosi bodo zato vsesplošno imeli priokus infantilnosti.
Prav zato narcisi lahko emocionalno zrelo seksualnost, strast in eroticizem dojemajo kot grožnjo za odnos, saj to uničuje primarno infantilnost odnosa. Zrela seksualnost lahko označi odnos kot odnos med dvema samostojnima in avtonomnima odraslima osebama. Za zrele odrasle odnose pa je značilno, da osebi v njih nista zaradi vzajemne soodvisnosti temveč, ker si to oba želita. Le-to pa je za narcisa na nezavedni ravni lahko problem, saj želje drugega ne more kontrolirati.
Pod narcisovim pomanjkanjem empatije se skriva bolečina in trpljenje
Kot vidimo, se romantičnih odnosih navadno močno odraža njihov notranji svet. Zaradi slabe samopodobe, pomanjkljivega občutka lastne vrednosti, nestabilne identitete, medosebne odvisnosti ter notranje izkušnje praznine in dolgčasa bodo njihovi medosebni odnosi – torej tudi romantični – služili namenu obvladovanja teh negativnih občutkov ter obrambi pred depresijo in izkušnjo brezsmiselnosti. Še več, narcisi pogosto dojemajo svoje odnose kot neizpolnjujoče, tudi ko so dolgotrajni, in običajno iščejo zadovoljitev svojih narcističnih potreb drugje.
Takšno sebično in egocentrično vedenje s pomanjkanjem empatije, kjer narcistični posameznik ljudi uporablja zgolj kot objekt za zadovoljevanja svojih potreb, medtem ko so čustva njihovih romantičnih partnerjev ali družine popolnoma prezrta, lahko pri drugih ljudeh vzbudi močna občutja neodobravanja, obsojanja in prezira. Vseeno pa – če nam uspe stopiti prek teh občutkov – lahko mnogokrat začutimo neskončno empatijo in sočutje do trpljenja in bolečine, ki ju doživlja narcis – torej tistega trpljenja, ki ga vodi k temu, da na tak način obravnava druge.
Aleš Živkovič, MSc (TA psih.), CTA(P), PTSTA(P), psihoterapevt, svetovalec, supervizor
Aleš Živkovič je psihoterapevt, svetovalec, klinični supervizor in učitelj psihoterapije. Na univerzi Middlesex v Londonu je pridobil naziv magistra znanosti iz transakcijsko-analitične psihoterapije (MSc), pri Evropski zvezi za transakcijsko analizo (EATA) pa je dosegel status PTSTA s področja psihoterapije (PTSTA-P). Prav tako je na področju psihoterapije pridobil naziv certificiran transakcijski analitik (CTA-P). Izkušnje s psihoterapevtskim delom s posamezniki in skupinami je med drugim pridobival v okviru svoje zasebne klinične prakse v Londonu ter deloval v okviru nacionalne zdravstvene službe (NHS) v Veliki Britaniji. Bil je tudi član Sveta za psihoterapijo Združenega kraljestva (UKCP). Trenutno deluje kot psihoterapevt, svetovalec in supervizor z zasebno klinično prakso, v kateri se posebej posveča zdravljenju težav, povezanih s travmo iz otroštva, osebnostnimi motnjami ter težavami v odnosih. Velik del njegove psihoterapevtske prakse zajema psihoterapijo prek spleta, saj sodeluje s klienti s celotnega sveta. Aleš je ustanovitelj posebnega psihoterapevtskega pristopa, imenovanega interpretativna dinamska transakcijsko-analitična psihoterapija (IDTAP). Več o Alešu in kako stopiti v stik z njim, najdete tukaj.
Izvornik članka v angleškem jeziku: Narcissism, Relationships, Love, Infidelity
Viri:
Diamond, D., Yeomans, F. E., Stern, B. L., & Kernberg, O. F. (2022). Treating pathological narcissism with transference-focused psychotherapy. The Guilford Press.
Gabbard, G. O., & Crisp, H. (2018). Narcissism and its discontents : diagnostic dilemmas and treatment strategies with narcissistic patients (First edition.). American Psychiatric Association Publishing.
Kernberg, O. F. (1995). Love relations: Normality and pathology. Yale University Press.
Ogrodniczuk, J. S., & Kealy, D. (2013). Interpersonal problems of narcissistic patients. In J. S. Ogrodniczuk (Ed.), Understanding and treating pathological narcissism (pp. 113–127). American Psychological Association. https://doi.org/10.1037/14041-007
